V nedeljo, 20.10.2013 smo se moški odpravili na romanje, na izhod. Na izhod, da pogledamo malo vase.

Za začetek našega romanja, smo kot prvi postanek izbrali Olimje. Po kratkem sprejemu in okrepčilu v minoritskem samostanu Olimje smo prisluhnili p. Ernestu Benku. Pokončnemu možu, ki nas je izzval s predavanjem pod naslovom »In ti moški? Kdo si pravzaprav ti?«
Sem to, sem ustvaril to, sem sposoben, ..., torej sem idealen moški! Zadovoljen sem sam s seboj!
Če sem res idealni moški, moram vedeti kaj hočem. V meni ni negotovosti in ne strahu!
Pa sem res tako stabilen?
Oh to pa ne. Takšen pa še nisem. Pogosto mi manjka pogum. Nimam zaupanja v samega sebe. Ne upam si prevzeti vloge voditelja. Strah me je.
In ker se na nek način zavedamo svojih nepopolnosti, smo bili tam. In to sami moški, brez žene in družine. Da smo si lahko povedali, kaj je lepega v našem moškem življenju in kaj nas teži in mori, kje so naše šibke točke.
Sveto pismo nam prestavi življenje moškega in ženske tako popolno, kot nobena druga knjiga. Ne predstavlja nam idealnih moških in žensk, ampak takšne, kot v resnici smo. Kakšna škoda je, da starši več ne berejo svojim otrokom več svetopisemskih zgodb, da bi lahko spoznali svojo podobo, ali drugače rečeno svojega vzornika in ob njem razvijali svojo podobo.
Veliko je bilo povedanega. Veliko nam je ostalo od čudovitega predavanja, po katerem smo nadaljevali s sveto mašo. Tudi tu smo bili nagovorjeni s pridigo p. Ernesta, ki nas je vspodbudil in nam dal navdiha za naprej.

Tudi za kosilo, ki so nam ga pripravili v samostanu. Po okrepčilu smo pot nadaljevali v kraj Imeno, kjer smo si ogledali Hišo vin Emino, poskusili nekaj dobre kapljice, bili prijetno pogoščeni in spoznali Emo. Ja res, kneginjo Emo, o kateri slovensko ljudsko izročilo postavlja rojstni kraj kneginje Eme konec prvega tisočletja na grad Pilštanj na Kozjanskem. Poroka s savinjskim mejnim grofom Viljemom II je karantansko kneginjo Emo še tesneje povezala z Obsoteljem in Kozjanskim.
Kljub tragični izgubi moža in obeh sinov ter drugim velikim življenjskim preizkušnjam Ema ni nikoli izgubila vere in nasmeha, temveč je vse svoje življenje posvetila skrbi za revne ter ustanavljanju številnih župnij in cerkva na Slovenskem in Avstrijskem Koroškem.
Še danes Sveto Emo, edino slovensko svetnico, častijo po vsem svetu kot svetnico osvoboditve, osvoboditeljico podložnih kmetov in ujetnikov, rešiteljico ljudi v stiski, pomočnico bolnih in prizadetih, največkrat upodobljeno s knjigo ter krožnikom in žlico v rokah. Prav po tej Emi so dobila vina te kleti ime.

Pa da ne bi bili prehitro spet doma, smo dan nekako zaključili na kmečkem turizmu ob kisli juhi in požirku dobre kapljice.

Ljubezen je tista, ki nas združuje. Če se ljubimo si odpuščamo. Prava ljubezen daje krila, da letimo vedno višje. Ljubezen, če je prava ne prinaša dvomov, strahu, trpljenja. Ne jemlje energije, ampak nam jo daje, kakor sonce je, ki razsvetljuje naše življenje.
No, in tako smo se možje z ljubeznijo vrnili nazaj na svoje domove.

Iti na romanje »moški izhod« ne pomeni iskati novih doživetij, ampak se resnično srečati z bogom in s samim seboj.

{jwpics cat_121;6}