Videm pri Ptuju je svoje sedanje ime dobil po cerkvi Sv. Vida. Pred tem se je do leta 1952 imenoval Sv. Vid pri Ptuju

Sv. Vid pri Ptuju po letu 1500

Zgodovina kraja Videm pa se začenja v Halozah z zgodovino podružne cerkve Sv. Janeza Krstnika (Sv. Janža). Cerkev je bila nekdanja grajska kapela in je prav gotovo ena najstarejših cerkva na Slovenskem. Grad in cerkev so zgradili “gospodje Ptujski”. Cerkev je romanska arhitektura iz 10. st.. Ima ravno krito ladjo in zgodnjegotski prezbiterij iz 13. st..

Župnijska cerkev Sv. Vida je bila zgrajena že v času romanike in se prvič omenja leta 1320. V sedanji obliki je bila dograjena 1445. Leta 1532 so Turki napravili ogromno škodo, porušili so grad Trambek ali Dranek in cerkev Sv. Vida. Pozneje so cerkev obnovili.

Znane osebnosti našega kraja
• Ivanka Brglez (1929) veterinarka, strokovna pisteljica
• Janez Brglez (1927) veterinar, strokovni pisatelj
• Pankracij Gregorec (1867-1920) pesnik in skladatelj
• Franc Forstnerič (1928) agronom, mikrobiolog
• France Forstnerič (1933) pesnik in pripovednik
• Jože Krivec (1916 - 1991) pisatelj
• P. Dominik Pen (1785 - 1855) duhovnik, jezikoslovec in zbiratelj besed za slovenski slovar
• Franci Purg (1958) akademski slikar in ilustrator
• Mirko Vindiš (1963) športnik - maratonec

Videm pri Ptuju danes

Videm leži 218 m nad morjem. V SZ delu subpanonskega obrobja za katerega je značilno menjavanje terciarnih goric z ravninskimi polji. Videm je le 7 km oddaljen od starodavnega mesta Ptuj.Občina Videm šteje blizu pet tisoč prebivalcev. Leži ob krakih lokalnih cest od Ptuja proti Lancovi vasi in Zg. Leskovcu.

Je gručasto naselje na južnem robu Dravskega polja na obeh bregovih Dravinje, kjer se Haloze najbolj približajo rokavom Drave. Geološka zgradba je dokaj enostavna, saj je pokrajina nekdanjo dno Panonskega morja, ki so ga v kasnejših obdobjih vode razrezale v razgiban svet goric, ter v nižinskem svetu, izoblikovale obsežne ravnine. Ozemlje je tipično klimatsko področje, kjer se srečujeta in mešata omiljena alpska in panonska klima. To podnebje označujejo toplo poletje, suha in sončna zgodnja jesen ter ostra zima.

V Halozah prevladuje sivo rumena in temno rjava prst, ki je primerna za gojenje vinske trte. Dravsko in Ptujsko polje je nasula Drava s svojimi pritoki in je polje prekrito z ilovico in peskom.

V skladu s splošnimi ekološkimi razmerami prevladujejo listavci: bukev, beli gaber, domači kostanj, jesen, divja češnja, lipa; smreka ni avtohtona rastlina te pokrajine, je pa s človekovo pomočjo razširjena po gričevnatem svetu. Precej je travnikov in pašnikov. Drava je s številnimi rokavi in Studenčnico ustvarila nekaj otokov, kjer so zanimivi naravni logi.

V gričevnatem svetu je pomembno vinogradništvo in sadjarsvto. V razgibani lepi haloški pokrajini žive vedri ljudje, ki z radostjo obdelujejo svoje vinograde. Naj si bodo veliki in sodobno urejeni ali majhni, kjer se ljudje na strmih pobočjih še po starem ubijajo s kopjo- povsod odlikuje slovenskega vinogradnika ljubezen do zemlje, trte in rujne kaplje. Zidanice po vrheh, stara znamenja ob poteh in spomeniki s motiviko pridelovanja vinske trte pričajo o zraščenosti človeka z zemljo in s tem lepim darom narave. Večina vinogradov je danes obnovljenih s požrtvovalnostjo in z velikimi stroški, saj so tereni za mehanizirano obdelavo izredno zahtevni. Vinogradi so v glavnem v zasebni lasti. Znane sorte, ki jih gojijo so: laški in renski rizling, sauvignon, beli pinot, traminec in šipon. Prav stara domača sorta je ranfol ali štajerska belina.

Reka Drava je s svojo dinamiko ustvarila na prehodu alpskega sveta v subpanonski svet znamenite ledenodobne terase in izpod njih izvirajoče Studenčnice, med terasami pa neponovljivo pokrajino ter plodno ravnino Dravskega Ptujskega polja.

Dravinja je eden največjih pritokov Drave. Izvira JZ od Rogle v nadmorski višini okrog 1200 m. Njen pomemben pritok je Polskava. V zgornjem toku ima velik strmec. Rečni režim je dežno snežni, s prvim maksimumom v novembru in maju. Energetsko moč so v preteklosti izkoriščali številni mlini in žage, ki so danes večinoma opuščene.

V zgornjem toku ima Dravinja čisto vodo, bogato z ribami in je uvrščena v 1. kakovostni razred. Na svoji poti do Vidma pa zaradi komunalnih in industrijskih odplak zapade v tretji oziroma četrti kakovostni razred. Dravinja zaradi močnejših padavin kljub regulacijam pogosto poplavlja.

Tako kot drugod po Sloveniji so se tudi v Vidmu ohranili nekateri ljudski običaji.

Tu so se naši dedki in babice naselili že pred mnogimi leti, ko so še koranti zimo pregajali in orači za debelo repo orali.