V četrtek 18.2.2010 zjutraj smo se zbudili polni pričakovanja in radovednosti, kaj nam bo prinesel ta dan. Čakal nas je namreč posebej zanimiv počitniški dan – ZIMSKI ORATORIJSKI DAN. Kar se da hitro smo slekli pižame, si nadeli topla oblačila, vzeli vrečo s slamo ali sanke in odhiteli v župnišče na Vidmu. Tam se je zbralo nekaj več kot 20 otrok, ki so dan preživeli v varstvu animatorjev. Kot se spodobi, smo srečanje začeli z molitvijo, glasove pa smo dobro ogreli s prepevanjem ob kitarah. Kratka dramatizacija križevega pota je bila izhodišče za pogovor, ki je za tem potekal v treh skupinah. Kot smo obljubili so se zabavali tudi naši želodčki, saj razumete ne. Smile In prišel je 'najboljši del' – sankanje! Na belih snežnih strminah smo uživali v sankanju, valjanju ogromnih kep, pa tudi manjše kepe so padale z vseh strani.

Ampak potem … potem pa … potem pa je eden od animatorjev zakričal: »Zadnja vožnja!« Hitro smo stekli še zadnjič na klanec in se veselo spustili proti domu.