Postni čas začnemo s priliko o Jezusu, ki je bil skušan v puščavi, saj nam pomaga, da se iz zunanjega sveta osredotočimo v notranjega.

Po končanem postu v puščavi, se je pred Jezusom pojavil skušnjavec in ga pričel skušati na tri različne načine. Kdo med nami ne bi bil presenečen ob misli, da je bil tudi Jezus sam preizkušen? Ali ni bil On Božji Sin? Seveda je bil, vendar je bil tudi človek in je hotel biti preizkušen v vsem, razen v grehu. In to je za nas velika tolažba.

In kaj sploh je skušnjava? Najprej je treba ločiti greh od skušnjave. Sveti Očetje, ki so se borili proti skušnjavam, so pripovedovali: »Dva sta načina, kako deluje skušnjava: pripelje do greha in (ali) do slabega zaključka.«

Najboljše orožje proti skušnjavi je zagotovo Božja beseda, ki jo je uporabljal tudi Jezus. Recept je, da ponavljamo besedo ali odlomek iz Svetega pisma, ki nasprotuje skušnjavi. Npr.: če smo skušani na področju čistosti, ponavljamo stavek: »Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo gledali Boga.« Tako se skušnjava spremeni v priložnost, da osebno obogatimo in zrastemo na duhovnem področju. Vsaka premagana skušnjava namreč rodi radosti in veselje, ki najbolje pomagata, da se izognemo slabemu.

Skušnjavec se obrača na vsakega moškega in vsako žensko s svojim navdihom: »reci naj ti kamni postanejo kruh.«

To je skušnjava materializma, strašna in mamljiva, saj kakšna pečenka nasiti bolj kakor kakšna molitev. Pivo, vino in druge napitke osvežijo bolj kakor kakšen zakrament ali kakšna maša. Kolesarjenje, igranje nogometa ali kakšen sprehod okrepi bolj kakor kakšna nedeljska maša. Lep in zmogljiv avtomobil je močnejša omama kakor dobrodelnost. Lepa, velika hiša in zajetna vsota denarja na računu dajeta močnejši občutek varnosti kakor zavest, da si naredil kaj dobrega.

Dragi prijatelji! Težko je preslišati kruljenje želodca. Ni težko utišati kruljenje duha. Zato skušnjavec marsikdaj nima težkega dela, celo najvišje vrednote (prijateljstvo, ljubezen, lepota, spolnost) pa se sprevračajo v trgovsko blago.

Toda samo kdor se zna upreti skušnjavi materializma, okuša veličino Božjega sinovstva. Dovolj je že, da se ozremo okoli sebe: kdor gleda samo na dobiček, ki ga bo hitro nasitil, konča tako, da ga pogoltne ravno tisto, kar misli, da požira. Zato požeruhi, pijanci in bogataši porabljajo, ne ustvarjajo.

Krepkejše mišice kakor jih imajo prijatelji. Uglednejšo delovno mesto, bolj eksotične in ekstravagantne počitnice. Bolj izzivalno postavo in obleko. Bolj enakomerno porjavelo kožo. Obleke bolj uveljavljenih znamk. Da bi imeli več kakor drugih, smo pripravljeni prodati hudiču svojo dušo. Zapeljiva želja po moči je tista, ki nas neprestano žene v mučno tekmovanje, da bi bili prvi, da bi izstopali, da bi več veljali. Tekma, ki nam prinaša skrbi, tesnobo in depresijo; ko že mislimo, da smo dosegli vrh, ugotovimo, da je vedno kdo drug, ki je prišel višje kakor mi. In potem se vse začne znova. Brez predaha. Brezobzirno. Brez pomislekov.

Skušnjava je močna v našem življenju, ko izgovorimo znani stavek »Ker mi tako paše«. Te besede postanejo včasih vodilo otroka, ki brez pomislekov odgovarja svojemu očetu, ko ga ta poskuša pripraviti do tega, da bi stvari bolj premislil. Kolikokrat se skrijemo za te besede, namesto, da bi premislili, pretehtali, premišljevali. »Ker mi je všeč!« »Ker mi tako paše!« »Ker je tako zabavno!« To so utemeljitve tolikih naših dejanj. To so razlogi tolikih naših izbir, tolikih izbir mladih, otrok in odraslih.

Tako kot v športu, tudi v krščanstvu ne gre brez vztrajnosti, vaje in odpovedi. Prav to nam pomeni postni čas. Prisiljeni smo namreč v hudo tekmo, v duhovni boj, ki je veliko bolj razburljiv in usoden od vsake športne tekme ali prvenstva.

{jwpics cat_1;6}