ŽUPNIJA SV. VID PRI PTUJU

NOVE ORGLE

April 2010

 


 

ORGLE ZA LEPŠE BOGOSLUŽJE

"Jaz pa bom na harfo slavil
tvojo zvestobo, o Bog,
igral ti bom na citre, Izraelov Sveti."
Ps 71,22

Najprej želim odkrito povedati, da je odločitev za nove orgle izhajala iz resnične potrebe, kako "očistiti" liturgični prostor - prezbiterij, ki je namenjen za liturgično obhajanje. Desetletja se je župnijski zbor stiskal med tabernakljem na glavnem oltarju in daritvenim oltarjem. Res je, da ni bilo drugega izhoda, ker je pevski kor bil pretesen. S tem, da smo podaljšali cerkev, smo dobili prostor za orgle in za pevski zbor. Tako moremo sveto mašo dostojno obhajati. V prezbiteriju manjka samo še krstilnik.

Orgle so najimenitnejše glasbilo, ki najlepše obogati liturgično obhajanje. Za to smo bili dolga leta prikrajšani. Bogu hvala, da smo z deli začeli pred ekonomsko krizo. Zahvala gre tudi Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, da so nam odobrili podaljšanje cerkve. Ta poseg je tako neopazen, da mnogi, tudi domačini, ne vedo, o kakšnem podaljšanju sploh govorimo. Dokaj močno pa se je poznalo "podaljšanje" stroškov.

Nove orgle niso same sebi namen, zato ni toliko pomembno, da nismo več cerkev brez orgel. Nove orgle so izziv mladim za vpis v orglarsko šolo, ki poteka v sklopu Zasebne glasbene šole (ZGŠ) samostana sv. Perta in Pavla na Ptuju.

Predvsem pa so nove orgle izziv, pobuda mladinskemu in MPZ sv. Vida, da ob novih orglah pomnožijo svoje vrste in da storijo vse za kvaliteto petja. Tudi ljudsko petje je ob spremljavi orgel polnejše. Narobe bi bilo, če bi verniki ob orglah umolknili. Prav nasprotno. Tudi ljudsko petje je ob orglah lažje in lepše zveni. Prav zato so orgle za lepoto bogoslužja tako dobrodošle. Prav je, da se ob tej priložnosti javno zahvalimo vsem, ki so pri postavitvi orgel sodelovali: ŽPS, ki je sprejel ta program in pri izvedbi pomagal, samostanu sv. Vida, ki je v veliki meri tudi finančno pomagal in Občini Videm, ki je podprla projekt. Orgle so tu, so last župnije in bodo tu ostale. Zato zahvala vsem župljanom, ki so tako ali drugače postavitev moralno in materialno podprli, da smo prišli do cilja. Upamo, da bomo ta projekt skupaj tudi finančno enkrat zaključili.

Za našo župnijo, našo občino, pa je to velika kulturna pridobitev. Imamo najdragocenejše glasbilo, ki je v našem kraju, in na katerega bo mogoče izvajati odlične koncerte. Bogu hvala za vse.

p. Tarzicij Kolenko
župnik

 


 

KRATKA ZGODOVINA ORGEL, ORGANISTOV IN ZBOROVODIJ ZADNJIH 100 LET V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. VIDA NA VIDMU PRI PTUJU

Preden pogledamo kratko zgodovino zadnjih 100 let zgoraj omenjene tematike, se podajmo v 17. stoletje, kjer knjiga kronike župnije sv. Vida I. iz leta 1887 na strani 121 omenja, da je bil v letu 1692 v župniji sv. Vida za mežnarja in organista imenovan Urban Švarc - (Schwarz). Do leta 1705 je bil v župniji sv. Vida tudi organist Andrej Zupančič, ki je bil potem do leta 1743 v Podlehniku v župniji Sv. Device Marije. V letu 1745 je bil pri sv. Vidu organist Jakob Štingl - (Stingl), ki je umrl pri 48-ih letih starosti in bil pokopan 29. avgusta 1752 pri sv. Vidu. Podatke za orgle iz tega obdobja in poznejših nimamo, oz. še niso bili najdeni, zato bomo bolj podrobno opisali 20. in 21. stoletje.

Orgle pred letom 1909.

V Cerkvenem zaukazniku za Lavantinsko škofijo iz leta 1911 najdemo zapis o orglah "starega zistema. Kedaj so bile postavljene, se ne ve. Imajo pa 6 spremenov in pedal, ki je liki manualu tudi skrajšan" (Cerkveni zaukaznik za Lavantinsko škofijo 1911, 16). Marijan Rola navaja, da so bile te orgle v cerkvi leta 1905 (Rola 1993, 41). Kaj se je z njimi zgodilo, se ne ve.

Orgle Josipa Brandla.

Leta 1909 so naročili nove orgle pri Josipu Brandlu v Mariboru. 20. junija istega leta jih je blagoslovil dekan Jožef Kralj.

V kroniki župnije sv. Vida I. piše takole: "1909 dne 20. junija so prišli prečistiti g. dekan Jožef Kralj in so blagoslovili nove orglje. Izdelal jih je z 11 spremeni na 2 manuala Jožef Brandl v Mariboru za 4000 K. Razni stroški so znašali okoli 300 K. Stare orgle so bile brez vsake vrednosti, vse pirave, da se niso dale več popraviti. Milodare za nove orgle je pobiral od hiše do hiše župnijski upravitelj sam (P. Alfons Svet). Razen tega je pismeno prosil pri tistih posestnikih, ki stanujejo izven župnije. Med temi darovalci je štajerska hranilnica v Gradcu 300 K. Orglje so popolnoma izplačane, brez vsakega dolga" Orgle so imele napis: J. BRANDL, Marburg (Maribor) OPUS 72. V letu 1939 pa je nekdo s svinčnikom dopisal v kroniko, da so te zgoraj opisane orgle že opešale. Po naših podatkih so jih kar nekajkrat popravljali, saj so dokončno umolknile leta 1976. Od takrat naprej so v bogoslužju uporabljali harmonij in druga sodobnejša elekrična glasbila.

Organisti in zborovodje v župniji sv. Vida v 20. in 21. stoletju.

Do leta 1913 je bil organist in zborovodja g. Kmetec iz Tržca. V letu 1913 je prišel za organista in zborovodja g. Ivan Brglez, ki je službo cerkovnika in organista opravljal vse do leta 1975, ko zaradi bolezni ni mogel več opravljati te službe in ga je nadomestil g. Maks Vaupotič iz Dravinjskega Vrha, ki je od leta 1989 redno prevzel delo z zborom in ga opravljal vse do svoje težke bolezni leta 1996. V njegovem času je imel cerkveni pevski zbor kar nekaj let do 43 članov. V letu 1996 pa je pevski zbor prevzela dr. Darinka Planteu iz Vidma pri Ptuju in ga vodila 11 let - do leta 2007. Za njo je eno leto vodil pevski zbor p. Slavko Stermšek, žpk sodelavec. V letu 2008 - 2009 je zbor vodila organistka ga. Nina Štalekar iz Slovenj Gradca - podiplomska študentka orgel v Švici. Za njo je ponovno, do današnjih dni, prevzel delo z zborom p. Slavko Stermšek, žpk sodelavec. Ves čas pa pomaga pri delu še naprej prejšnja zborovodkinja ga. dr. Darinka Planteu.

Že pred časom je bil ustanovljen tudi otroški, pozneje otroško - mladinski cerkveni zbor, ki se obnavlja in tudi danes deluje. Vodili so ga redni že omenjeni organisti. V delo pa so se od leta 1970 vanj vključevali tudi duhovniki: p. Janez Žurman, p Franček Čuček, p. Stanko Skledar, p. Martin Gašparič, p. Danilo Holc, p. Cristian Balint, ... V obeh zborih pa so bolj ali manj prepevali naši kandidati, postulanti, novinci, ponovinci in patri. Največ truda in pozornosti do dela pa je v zbor skozi vse svoje 17 letno službovanje na Vidmu vložil župnik p. Emil Križan, katerega še sedaj nekateri pevci pogrešajo. Od mladincev pa so bili v zadnjih 20-ih letih v otroškem - mladinskem zboru zelo aktivni kot organisti, kitaristi in zborovodje: Mateja Purg, Tamara Černila, kat. Natalija Feguš in Dejan Rihtarič. Danes pa pod budnim očesom kaplana p. Cristiana Balinta pri tem pevskem zboru zavzeto sodelujejo naslednji mladi glasbeniki iz naše župnije: Iva Horvat, Ana Murko, Julija in Mojca Viličnjak, Jernej Simonič, Alen Krajnc in drugi.

Naročilo za izdelavo novih orgel.

Zamisel o novih orglah se je porodila takoj v letu 2006, ko smo začeli razmišljati, kako bi usposobili pevski kor, da bi imeli na njem dovolj prostora pevci in pozneje mogoče nove orgle. Želeli smo podaljšati pevski kor navznoter - v cerkev, pa je naš arhitekt g. Matija Suhodolc iz Ljubljane prišel na idejo, da bi cerkev povečali navzven za tri metre, kolikor bi bilo potrebno za primeren prostor. Nismo bili prepričani, da bo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora to dovoli. In prav to se je zgodilo. Naši argumenti so bili dovolj prepričljivi, da smo prejeli pozitivni odgovor. Začeli smo z načrtom za podaljšanje cerkve in v kratkem času - v jeseni 2008, smo zgradili podaljšek. Še pred tem smo odstranili stare orgle in se s pevci preselili na kor. V času povečave cerkve in montaže orgel, je zbor ponovno prepeval v prezbiteriju.

Denarna sredstva za podaljšanje cerkve in nabavo novih orgel smo zbirali z dovoljenjem UE Ptuj od hiše do hiše po celi župniji. Na pomoč nam je priskočila tudi Občina Videm. Kar nekaj družin in posameznikov se je odločilo, da postanejo orglam botri. To pomeni, da so darovali za zlato, srebrno in bronasto piščal. Gospodinjstva pa smo povabili, da bi v dveh letih zbrali in darovali 200 EUR. Nekateri so se z veseljem odzvali našemu povabilu in prispevali takšno vsoto. Drugi so darovali po svojih močeh in še prinašajo. Bilo pa je tudi nekaj takih, ki so kritizirali in niso nič darovali.

Kakšne in kako velike naj bodo nove orgle, smo prepustili v odločanje naši organistki ge. Nini Štalekar in orglarski delavnici Močnik, ki je bila izbrana s strani ŽPS-ja in bratov v samostanu, da izdela orgle za našo cerkev. Orgle bodo od sedaj naprej prepevale najprej Bogu, za tem pa vsem tistim, ki se bodo radi zbirali k bogoslužju.

Bomo pa od časa do časa poskrbeli za kakšen orgelski koncert, da bomo slišali, kaj vse premorejo nove piščali.

Nove orgle, ki so opisane v tej zloženki (biltenu), so prvič zaigrale že na sveti večer 2009 ob 20. uri pri sv. Maši za družine z otroki, toda s samo petimi dokončanimi registri. Pri maši je igrala na orgle Iva Horvat iz Vidma ob prepevanju otroškega – mladinskega zbora. Pri polnočnici pa je prepeval MPZ sv. Vida, na orgle pa je igral Milan Gojkošek, podiplomski študent iz Spodnje Gorice – župnija Cirkovce.

Orglarstvo Močnik je začelo postavljati orgle 26. novembra 2009, z delom pa so končali 12. februarja 2010.

Na igralniku piše:
ORGLARSTVO MOČNIK
OPUS 22 A.D. 2010

P. Slavko Stermšek
gvardian in žpk sodelavec

 


 

O NOVIH ORGLAH

Nove orgle v župnijski cerkvi sv. Vida v Vidmu pri Ptuju so opus 22 iz delavnice Orglarstvo Močnik in imajo 19 pojočih registrov, razdeljenih na dva manuala in pedal. S predpotegi in transmisijami se po možnosti registrskih kombinacij število registrov poveča na 26 registrov. Imena registrov so francoska, ker z menzurami (razmerje med premerom in dolžino piščali) in intonacijo (zvočna umestitev orgelskih piščali v nek prostor) izhajajo iz orgel francoskega simfoničnega sloga, katerega najznamenitejši predstavnik je bil Aristide Cavaillé-Coll (1811 – 1899). Dispozicijo (izbor registrov) je predlagala naša delavnica.

Projekt nam je bil zaradi posebnih prostorskih pogojev velik izziv, zato smo se ga lotili resno in odgovorno. Prostor za orgle je bil predviden v podaljšku cerkve, ki je višji od preostalega kora. Takoj je bilo jasno, da bi bile orgle, ki bi stale le v tem prostoru, bistveno preglasne za pevce na koru, če bi hoteli, da so tudi v cerkvi primerno glasne. Rešitev je bila, da se orgle razdelijo na dva dela – prvi manual kot hrbtni pozitiv na korni ograji, drugi manual in pedal pa zadaj na koru. Po temeljitem premisleku smo se odločili, da bo najboljše, če se na korno ograjo postavi glavni manual, drugi manual pa v zadnjo omaro z žaluzijami, ki omogočajo naraščanje in pojemanje zvoka z odpiranjem in zapiranjem žaluzij. Intoniran je tako, da pri odprtih žaluzijah funkcionira kot »normalen« manual in je torej na koru precej glasen. Kadar so na koru pevci, pa žaluzije pomagajo uravnavati glasnost na sprejemljiv nivo. Ker so žaluzije, veliko število registrov v osnovi 8' legi, ter mehkejša intonacija, primerni za manjši prostor značilnosti francoskih simfoničnih orgel, smo se odločili za ta slog.

V pedalu sta dva samostojna 16' registra s polno dolžino, ostalih pet pedalnih registrov pridobimo s transmisijami iz drugega manuala. Transmisije zaležejo kot samostojni registri, dodatna prednost je še, da so ti registri tudi v žaluzijah in se tako jakostno uravnavajo hkrati z drugim manualom.

Igralna traktura je mehanska s sapnicami na poteg, kar omogoča najbolj neposreden stik organista z  orglami in s tem kar najbolj natančno in virtuozno igranje. Tipke so preko kotnikov, gredi in tankih lesenih letvic (abstrakt) povezane z ventili v sapnici. Ti spuščajo zrak do piščali, ki stojijo na sapnici. Registrska taktura je prav tako mehanska.

 

TEHNIČNI PODATKI

Obseg klaviatur: manuala 56 tipk C – g3
pedal 30 tipk C – f1
Mehanske zveze: II/I, I/P, II/P
Tremulant za drugi manual
1356 piščali
od tega 1278 kovinskih iz cina in 78 lesenih
Uglasitev: enakomerno temperirana,
a = 440 HZ pri 15° C
Pritisk zraka: I. manual: 65 mm vodnega stolpca
II. manual: 78 mm vodnega stolpca

DISPOZICIJA ORGEL

I. manual, GRAND ORGUE (glavno piščalje)
01. MONTRE 8'
02. BOURDON
8'
03. SALICIONAL
8'
04. PRESTANT
4'
05. FLÛTE DOUCE
4'
06. NAZARD 2 2/3'
07. QUARTE DE NAZARD 2'
08. FOURNITURE IV 1 1/3'
II. manual, RÉCIT EXPRESSIF (v žaluzijah)
09. BOURDON 16' *
10. DIAPASON
8'
11. FLÛTE HARMONIQUE
8' *
12. GAMBE
8' *
13. PRESTANT
4' *
14. FLÛTE OCTAVIATE
4'
15. CORNET  I - III
2 2/3'
*    NAZARD  predpoteg

16. PROGRESSION HARM. II-IV 2'
*    DOUBLETTE  predpoteg
17. TROMPETE HARMONIQUE 8' *
Pedal
18. FLÛTE 16'
19. BOMBARDE 16'
.....transmisije iz II. manuala (*):
*   BOURDON 16'
*   FLÛTE 8'
*   VIOLONCELLO 8'
*   PRESTANT 4'
*   TROMPETE

Tomaž Močnik


Izdala: Župnija in samostan sv. Vida
Zbral in uredil p. Slavko Stermšek - fotografije: p. Cristian Balint in Evgen Žižek
Odgovarja: p. Tarzicij Kolenko, žpk moderator

{jwpics cat_1;6}

É