Od 3. do 5. 9. 2010 je v Piranu, pri minoritih, potekal duhovni kapitelj animatorjev FO in FRAMA.

Bilo je jutro in bilo je popoldne, petek. In pod večer sta prišli še zadnji skupini: Delegacija iz Vipavske doline in delegacija iz Ptuja. Vstopili smo v temačen prostor in zagledali mnogo znanih obrazov, ki so nas vprašujoče gledali.

Posedli smo se v 53-kotnik in poslušali modrega Vladimirja. Ko smo bili že zaspani od gledanja odlične miniserije Momo, smo zmolili, odšli vsak v svojo mehko posteljo in pri priči zaspali.

Zjutraj smo se prebudili siti včerajšnje pašte, a vseeno lačni duhovne hrane. Tako smo se hitro umili, razgibali in pozneje začeli razglabljati o himni FO in FRAME. Bili smo preveč različni v skupinah, da bi dobili idealno, realno rešitev, zato smo raje po kosilu zaplavali v hladnem in osvežilnem morju. Tako smo prišli nazaj v samostan mokri. Ko smo se najedli napolitank, smo se po skupinah pogovarjali o vseh mogočih problemih, tudi o tistih, ki jih sploh ni in naredili takšne in drugačne rešitve.

Bile so 3 skupine: Prva nevednih (tistih, ki so bili prvič na kapitlju ter niso poznali FRAME), druga filozofov (tisti, ki so reševali svet in Frančiškovo mladino ali manj pametnejši in odrasli ljudje) in tretja – najbolj odgovorni, animatorji FO. Zelo smo se izmučili, saj smo se skoraj na pamet naučili kateheze Frančiškovih otrok. Ko nam je zmanjkalo moči in pameti, smo se Łačni odpravili na večerjo, ki nam je zelo teknila, saj so jo pripravile odlične kuharice.

Po večerji, zabavna večerja (oz. večer) z zabavno kosmato materjo in blond majhnim sinom, ki umira ob pijanem očetu. Kasneje je šla zabava z večerom samo navzdol. Potem smo šli še izkoristiti večer za romantiko na obalo, ta najbolj zmešani, pa so se tudi kopali. Nekateri so svoje kopanje nadaljevali še zjutraj in tako lepo preživeli sveže jutro v slankasti vodi.

Po zajtrku smo se posedli v avtomobile in se odpeljali na ziher najzabavnejšo predstavitev solin ever. Preverjeno! Polni znanja in novih spoznanj smo šli še v faro gospoda Stanka k maši in prepevali naglas in s srcem. Ker se je naš vikend skupnega preživetja zaključeval, smo se odpravili nazaj v samostan na slastno kosilo, kasneje pa so nekateri pospravljali, drugi pa smo malo zakinkali.

Tisti, ki so morje najbolj pogrešali so se vrgli vanj, tisti, ki te potrebe nismo imeli, pa smo bili vanj vrženi za 20 eurov. Tak je bil še zadnji pozdrav poletji, domov smo se vrnili prijetno utrujeni.

Nasvidenje do prihodnjič!

Urban&Ana FRAMA

{jwpics cat_74;6}