Srečanje je pripravila župnijska Karitas, mašo pa je daroval pater Tarzicij Kolenko. Na začetku maše nas je pozdravil v imenu patrov, župnijskega pastoralnega sveta, župnijske Karitas in v imenu vsega zbranega občestva predstavnik ŽPS in ključar Viličnjak Ivan. Zahvalna nedelja je pravi čas, da se zakonci zahvalimo Bogu za vse trenutke skupnega življenja, za bridke in vesele, za dobre in žalostne, za težke in lepe trenutke. Priložnost imamo se z Bogom sprehoditi po preživetem času medsebojne ljubezni in odnosov. Pater Tarzicij se je v svoji pridigi vprašal, zakaj vse se moramo najbolj zahvaljevati. Lepo je, če polja obrodijo, če smo pridelali dobro sladko vino, če smo dobili plačo, lepo je če imamo topel dom. Prav je, da smo za to hvaležni. Zakonci se moramo zahvaljevati drug za drugega, saj drugega nimamo v lasti ampak smo sopotniki, smo mu potrebni, smo soodgovorni. Pred Bogom smo si podelili zakrament, ki nas je potrdil v zakonu. Po pridigi in po prošnjah za zakonce nas je pater Tarzicij povabil, da v vpričo Boga obnovimo namen svetega zakonskega življenja. Nato se je vsak zakonec zahvalil Bogu za svojega življenjskega sopotnika z naslednjimi besedami: „Hvaljen bodi, Gospod, ker sem po tvoji dobroti sprejel I. za svojo ženo (moža). Hvaljen bodi Gospod, ker si nama v srečnih in manj srečnih dnevih najinega življenja dobrotno stal ob strani. Pomagaj nama, da ohraniva medsebojno ljubezen in bova dobra pričevalca zaveze, ki sva jo sklenila s Teboj.“ Po teh besedah nas je duhovnik blagoslovil. Med mašo je pel mešani cerkveni pevski zbor Svetega Vida, pod vodstvom organista Srečka Zavca. Po maši smo srečanje nadaljevali v občinski dvorani, kjer nas je pozdravil župan občine Friderik Bračič. Nato so predstavniki Karitas in župan vsakemu podelili spomin na srečanje jubilantov 2010. Potem smo bili postreženi z zeljem in pečenico, dobrim vinom, pecivom in kavo. V dvorani nam je nekaj pesmi zapel tudi cerkveni zbor, zaigrala in zapela pa sta nam tudi gospod Krsnik in njegov bodoči zet Sandi na kitaro, trobento in harmoniko. Srečanje se je zavleklo v pozno popoldne, saj je bilo skupno druženje zelo prijetno.

Tonček