Letos je jaslice v naši cerkvi pripravila mladina. Čeprav so kot celota, bi lahko rekli, da jih sestavljata 2 dela; in sicer del pred oltarjem, kjer je postavljen hlevček s sveto družino, pastirčki in vse kar spada k novorojenemu Odrešeniku. V drugem delu, desno od oltarja pa so figurice, ki so jih izdelali mladinci. Postavljeni so prizori, ki predstavljajo telesna dela usmiljenja, katere imate opisane v nadaljevanju.

Telesna dela usmiljenja

1. Lačne nasičevati. Skoraj neverjetno je, da je v 21. Stoletju to naročilo še aktualno. V različnih deželah so mnogi ljudje podhranjeni, mnogi stradajo in kar je še bolj strašno, mnogi zaradi lakote umirajo. Tudi mnogi otroci. Zdi se, da lahko to katastrofo le opazujemo, da ne moremo ničesar storiti. A vendar se da marsikaj narediti. Najbolj učinkovita pomoč je preko Karitas ali Slovenskega misijonskega središča. Tako pomoč pride v prave roke, npr. do misijonarjev, ki jo potem posredujejo tistim, ki jim je namenjena. Poleg lakote v svetu obstaja tudi pomanjkanje doma. Morda celo v domačem kraju, v sosedstvu kdo potrebuje hrano. Potrebuje pa tudi duhovno hrano, lepo besedo, pogum. A to je že duhovno delo usmiljenja.

2. Žejne napajati. Tudi to naročilo se sliši nekoliko čudno. Kdo pa je še danes žejen? Če pogledamo najprej po svetu, se spet pokaže velika potreba po pitni vodi. Nekatere pokrajine pesti suša, spet druge pa poplave, ko je vode preveč, ni pa uporabna za pitje. Ali pa je voda tako zastrupljena, da je ne moremo uživati. Tudi skrb za čisto pitno vodo je telesno delo usmiljenja. Pri tem lahko vsak sodeluje, da okolja in vode ne zastruplja. Odgovorni pa so dolžni poskrbeti za zdravo vodo z gradnjo črpališč in vodovoda.

3. Nage oblačiti. Zdi se, da je to najlažje narediti, saj so naše omare prepolne oblačil. A človeku je potrebno dati, kar potrebuje in ne tisto, česar imamo preveč. Gotovo lahko mnogim ljudem pomagamo tudi z darovanjem oblačil. A morda moramo najprej obleči sebe. Predvsem v poletnem času je marsikdo pomanjkljivo oblečen in tak pride tudi v cerkev. Tako bi marsikomu res morali dati obleko, da ne bi razkazoval svoje golote.

4. Popotnike sprejemati. Ljudje danes veliko potujemo. Predvsem zaradi službe. Pa tudi zaradi razvedrila, sprostitve, udobja. Skozi naše kraje potuje veliko ljudi. Običajno ne potrebujejo prenočišča, da bi jim dali streho, morda pa kdo potrebuje nasvet, navodilo, da najde cilj. Kako lepo je popotniku, če dobi prijazen odgovor. Sicer pa smo vsi popotniki, popotniki v večnost. In na tej poti sprejemamo drug drugega, ga vzpodbujamo, krepimo in vodimo.

5. Bolnike obiskovati. Bolniku ne pomaga do zdravja samo zdravnik, temveč ravno tako bližina sočloveka. Človek si iz bolnišnice želi čim prej domov, v svoje okolje, med svoje ljudi. In ko se vrne, se takoj počuti bolj zdravega. Prijazna beseda, bližina sočloveka bolnika duhovno dviga. Dobro duševno razpoloženje pomaga zdraviti telesne bolezni. Zato nas Cerkev vabi, da bolnike obiskujemo, da smo jim blizu. Priložnosti za to je vedno dovolj. Morda v sorodstvu, morda pri sosedu, morda pa kar doma. K tej nalogi spada tudi skrb za bolnika v domači družini, kar je morda še najtežje.

6. Jetnike reševati. Ne gre za to, da bi zbrali oborožene ljudi in s silo osvobodili tiste, ki so v zaporu. Tudi ne za to, da bi pred zapori pripravili demonstracije za njihovo osvoboditev. Kar lahko naredi vsak izmed nas je, da rešuje jetnika preden pride v zapor. Pa tudi, da rešujemo tiste, ki so v ječi različnih omam, strasti, kakršnega koli zla.

7. Mrliče pokopavati. To delajo pogrebni zavodi. A oni opravijo samo tehnično delo. Pri pokopavanju mrličev pa je potrebno skrbeti še za duhovno dimenzijo. Za bližino svojcem, za udeležbo pri pogrebu, za primerno skrb za grobove, za primerno obnašanje na pokopališču.

{jwpics cat_82;6}