Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« (Mt 2, 1-2)

Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar.

Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki.

Modri vidijo znamenje, gredo, iščejo, ne zadrži jih Herod, ne ugibanja pismoukov - tudi nam so dana znamenja, največkrat v obliki okolja, ki človeka sili, da išče resnico, pravico, dobroto, drugače rečeno: pot k Bogu

Modrih pogled na Kralja, ki ne daje podobe kralja, ne razočara - naj tudi nas naši osebni padci ali pa polena pod noge ne bi razočarali ali celo zaustavili na naši poti, v naši vztrajnosti!

Kdor išče in najde Boga, ne more več po drugačni poti: postaja nov človek, postaja tudi sam znamenje drugim, luč na poti. Priporočajmo se, da bi videli znamenja, da bi zvesto šli za njimi, da bi tudi sami postajali znamenje Gospoda.

V spomin na to danes na ta dan v jaslice postavimo te tri kralje: Gašperja, Miho in Boltežarja.

Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa na silvestrovo pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G + M + B + 11.

V knjigi Praznično leto Slovencev, avtorja Nika Kurenta je veliko zapisano tudi o trikraljevskih kolednikih. Med drugim so zapisane besede »Podobno kakor božični koledniki imajo tudi trikraljevski koledniki svoj začetek v srednjeveškem bogoslužju.« In to izročilo se ohranja vse do današnjih dni. V naši župniji je nekaj skupin, ki se trudijo ohranjati to izročilo. Ena izmed njih je skupina mladih z njihovim duhovnim vodjem patrom Janezom Ferležem, ki je obiskala kar nekaj družin naše župnije. Hvala vsem, ki to izročilo prenašate iz roda v rod in na tak način širite evangelij po naši župniji in širši okolici.

{jwpics cat_1;6}