Sveti Vid spada med svetnike o katerem zgodovinsko vemo bolj malo, a je med ljudstvom kljub temu zelo priljubljen. Okrog njega se pletejo legende, vendar na to zgodovinarji ne dajo mnogo. Za njegov zgodovinski obstoj je najboljše jamstvo spoštovanje njegovega lika, ki se je že zelo zgodaj razvilo.
O svetem Vidu izvemo iz spisa »Mučeništvo sv. Vida«, ki ga je okrog leta 600 v rimski pokrajini Lukaniji napisal Passio S. Viti. Po tem spisu bi se naj Vid rodil kot sin bogate ali še vedno poganske družine v današnji Mazara del Vallo, na jugozahodni obali otoka Sicilije. Ko mu je bilo šele 7 let je moral zaradi svoje vere in pripadnosti Kristusu, skupaj s svojim vzgojiteljem Modestom in hraniteljico Krescencijo, pobegniti v daljno Lukanijo, ker ga je hotel oče Hylas prisiliti, da bi se odpovedal veri. Zbežal je ravno v času velikih Dioklecijanovih preganjanj kristjanov. Tako je moral Vid v tujini za svojo vero veliko trpeti. Ujet kot kristjan je s svojima skrbnikoma odveden v Rim. Tu je Vid naredil nekaj čudežev, med drugim je ozdravil cesarjevega sina. Kljub temu je bil s svojima spremljevalcema obsojen na smrt. Po običajnem mučenju so ga vrgli v kotel z vrelim oljem. Iz njega so ga rešili angeli in ga pospremili v Lukanijo, kjer je mladenič umrl. Po pripovedovanju naj bi se njegovo mučeništvo zgodilo v začetku Dioklecijanovega preganjanja okoli leta 304 ali 305.
Je zaščitnik lekarnarjev, gostilničarjev, pivovarjev, vinogradnikov, bakrorezcev, plesalcev in igralcev, mladine, domačih živali.
Pomaga proti krčem, epilepsiji, steklini, vidovici, močenju postelje in kačjemu piku.
Njegov spominski dan obhajamo vsako leto 15. junija in tako, kot zavetniku naše župnije, tudi mi vsako leto obhajamo farno žegnanje.

Nedelja, 19. junija 2011, sicer po vremenu klavrna, kljub temu ni pokvarila farnega žegnanja. Osrednjo slovesno sveto mašo je vodil naš nekdanji župnik p. Emil Križan, ob somaševanju provinciala p. Milana Kosa, ter domačih p. Tarzicija Kolenka in p. Janeza Ferleža. V pridigi nas je p. Emil nagovoril s spodbudnimi besedami, ki so se verjetno dotaknile prav vsakogar, koliko pa bomo to v resničnem življenju znali s pridom uporabiti, pa se odločamo vsak po svoji vesti. S prinašanjem darov na oltar smo se želeli zahvaliti dobremu Bogu za vse, kar nam je "podarjeno". Vsak naš del fare ali občine se pač lahko ponaša z svojimi "podarjenimi dobrotami" in bodimo ponosni na to. Na koncu svete maše je župan občine Videm, Friderik Bračič pozdravil vse navzoče v svetem hramu, še posebej pa je poudaril, se zahvalil in čestital našemu »Pojočemu patru« Janezu Ferležu, za lepo pripravljen koncert, ki je bil izveden v sklopu Vidovega tedna. Sveto mašo smo zaključili z molitvijo za našo župnijo in domovino. Po končani sv. maši je potekalo druženje ob dobrotah, ki so jih pripravili aktivi kmečkih žena. V občinski dvorani pa smo si lahko ogledali razstavo učencev osnovne šole.

Aktivi kmečkih žena znajo res dobro in okusno pripraviti dobrote. Vsak, ki je letos zamudil praznovanje - farno žegnanje, naj iste napake nikakor ne ponovi v naslednjih letih.

Prisluhnite še pridigi p. Emila Križana.

{jwpics cat_1;6}