S p. Ernestom Benkom sva se udeležila v Zambiji pogreba p. Miha Drevenška. V Ndolo sva prispela v torek, 1. novembra 2011. Večerno mašo za + p. Miha je vodil provincial p. Patrik Chisanga. Udeležilo se je veliko ljudi. Provincial je imel tudi lepi nagovor v katerem je poudaril, da se je p. Miha pridružil množici svetih kakor smo brali ta dan v berilu. Izpostavil je, da je p. Miha k vsakemu talentu, ki mu ga je podaril Gospod dodal svoj delež in se je vrnil h Gospodu poln dobrih del. Ljudem je prepeval, gradil cerkve in šole, s tiskom se je boril in zavzemal za uboge, z darovi, ki jih je naberačil je blažil revščino in omogočal šolanje mladim. Spodbujal je mlade k ustvarjalnosti …
2. novembra 2011 smo ob 15. uri odšli po njega v zgradbo, kjer je bil do tedaj v hladilnici. Tam je opravil obred p. Bonaventura (prejšnji generalni asistent). Ob prihodu v misijonsko središče se je zbrala velika množica, ki se je ves popoldan poslavljala od njega. Večerno mašo je vodil škof iz Solvezija z lepim nagovorom v katerem je poudaril, da je p. Miha bil najglasnejši glas katoliške Cerkve v Zambiji. Glas kateremu so prisluhnili prav vsi, od politikov do poslednjega reveža. Sledilo je bedenje celo noč.
3. novembra 2011 smo imeli hvalnice v cerkvi nato smo se odpravili v Ibengo, kjer imajo naši bratje pokopališče. Mašo zadušnico je vodil nadškof iz Lusake ob somaševanju treh škofov in okrog 150 duhovnikov. Po maši so sledili govori. V imenu naše province je spregovoril p. Ernest Benko. Med ostalimi je govoril tudi minister za kulturo in turizem pri zambijski vladi. Predsednik države je svoj izostanek opravičil. Zbranih je bilo okrog 3.000 ljudi.
V vseh govorih je bilo izpostavljeno kako je p. Miha postal eden izmed njih. Z njimi je delal; se boril za uboge in zapostavljene; veliko je storil na področju tiska, radia, modernih komunikacijskih sredstev, izobraževanja, utrjevanja demokracije; širjenja evangelija… Tudi v časopisih je bilo veliko člankov, ki so poročali o smrti in njegovem delu.
Ob njegovi smrti so natisnili 10.000 tisoč podobic in jih delili udeležencem, ki so se od sobote naprej zbirali v župnijski dvorani v Ndoli ob njegovi sliki, zanj molili in se od njega poslovili s pesmijo. Vse podobice so do konca pogreba razdelili in se predpostavlja da se je od njega poslovilo vsaj 9.000 ljudi.
Začutiti je bilo mogoče, kako zelo so Zambijci imeli radi p. Miha in niso mogli verjeti, da ga ne bo več. Tudi p. provincial z brati se sprašuje kako nadaljevati delo, ki ga je s takšnim navdušenjem in zavzetostjo ter neutrudno voljo opravljal p. Miha.
P. Miha je začutil močne bolečine pri srcu v soboto zjutraj, 29. novembra 2011. P. Umberto ga je odpeljal v privatno bolnico. Ves čas vožnje je p. Miha imel močne bolečine in občutek, da mu bo odpovedalo srce. Po prihodu v bolnico je začel močno bruhati in zdravnik je imel upanje, da se bo vse dobro izteklo. Čez nekaj časa mu je odleglo, dobil je nazaj svojo barvo in že začel govoriti, da mu je dobro in se lahko vrne domov. Zdravnik je poklical kardiologa, ki je ugotovil infarkt in zapovedal mirovanje dokler ne naredijo dodatnih preiskav. Ob 10. uri ga je obiskal p. provincial. Miha je bil dobre volje in poln upanja, da je to bila samo trenutna slabost in je sedaj vse dobro. Popoldan okrog 14. ure ga je p. provincial zopet obiskal. Našel ga je spečega vendar se je kmalu prebudil, se razveselil njegovega obiska, mu spet zatrdil, da se dobro počuti in bo kmalu spet doma. Med pogovorom se je iznenada zagrabil za srce, dvignil desno roko in jo krčevito tiščal v zrak nato pa brez glasu izdihnil ob 14.55 uri.
p. Ernest in p. Milan
