V župniji sv. Vida že dolgo deluje Biblična skupina. Trenutno nas je sedem članov. Naš duhovni asistent je pater Jože Petek. Na naših rednih srečanjih, ki potekajo vsaki četrti torek v mesecu ob 20. uri, obravnavamo odlomke iz svetega pisma, njihovo razlago in pomen. V prejšnjem liturgičnem letu smo si zastavili načrt, da obravnavamo potovanja Sv. Pavla, njegova pisma in pomen pisem v današnjem času. Za sedanje liturgično leto pa smo sprejeli, da pogledamo na preroke stare zaveze.

26. septembra 2012 smo se odpravili na enodnevno romanje – izlet na Roglo in naprej po Pohorju nazaj. Prva točka je bila Rogla, nova cerkev. Cerkev je bila blagoslovljena v nedeljo, 10. oktobra 2010, blagoslovil pa jo je nadškof Franc Kramberger. Njegova je bila tudi pobuda za poimenovanje v cerkev Jezusovo spremenjenje na gori. Sicer pa je zamisel za cerkev na Rogli še starejša. Resno so v Uniorju o njej začeli razmišljati že konec osemdesetih let, tudi na pobudo takratnega celjskega opata Friderika Kolška. Pri oblikovanju zamisli za kraj miru in tišine, kjer se lahko človek sreča sam s seboj, sta sodelovala tudi umetnik pater Marko Ivan Rupnik in arhitektka Vera Klepej Turnšek, ki je tudi oblikovala cerkvico, kakršna nas zdaj pozdravi na Rogli. Po ogledu cerkve smo si privoščili v kmečki hiši v Hotelu Unior kavico in kekse, ki smo jih prinesli s seboj.

Nato nas je pot vodila mimo koče na pesku do Osankarice. V bližini je bojišče Pohorskega bataljona, ki se nahaja pri "Treh žebljih", 15 min zmernega hoda po pešpoti od doma. Pri "Treh žebljih" je osrednji krajevni in občinski spomenik iz časa NOV, ko je 8. januarja leta 1943 na tem mestu padel celotni Pohorski bataljon. Ta kraj smo tudi obiskali.

Od koče na Osankarici smo se podali do cerkve na Treh kraljih. Visoko na pobočju Pohorja, tik pod Velikim vrhom, stoji cerkev sv. Treh kraljev, priljubljen cilj planincev iz okolice Slovenske Bistrice. Ob cerkvi so postavili Štuhecev dom, v zadnjih letih pa je okoli nje zraslo tudi manjše smučarsko središče. Notranjost cerkve smo si lahko ogledali samo skozi mrežasta vrata.

Nato nas je pot vodila na Šmartno na Pohorju. Šmartno na Pohorju je razloženo naselje s strnjenim jedrom na jugovzhodnem delu Pohorja ob lokalni cesti Slovenska Bistrica – Trije kralji – Osankarica. V jedru naselja stoji romarska cerkev sv. Martina, ki se v starih listinah prvič omenja leta 1252. Zgradba sodi med redke primerke cerkva s pravokotnim prezbiterijem iznad katerega se dviga zvonik, ki so ga leta 1689 dvignili do sedanje višine. Istega leta so tudi obokali ladjo in ji simetrično prizidali dve kapeli kjer se sedaj tudi nahaja oltar Sv Martina in tabernakelj. Leta 1836 so ladjo podaljšali, vgradili pevski kor in prizidalo zakristijo. Oltarji ter prižnica so delo Jožefa Holzingerja iz sedemdesetih let 18. stoletja. Iz iste kiparske delavnice sta tudi oltarna nastavka ob slavoloku. V prezbiteriju, kjer  je v večini cerkva glavni oltar s tabernakljem in daritveni oltar, se v tej cerkvi restavrira z bogatimi freskami. Drugi vatikanski koncil je v svojih prenovitvenih dokumentih določil, da mora biti v prezbiteriju tudi ambon (pult za branje Božje besede) in oltarna miza ali daritveni oltar, pri kateri duhovnik daruje sveto mašno daritev tako, da je obrnjen proti poslušalcem, sta v tej cerkvi izdelana zelo umetniško. Ključar nas je povabil tudi na kmetijo, kjer smo si ogledali lepo kmečko hišo pokrito s slamo. Tu smo bili zelo lepo postreženi. Telesno okrepljeni smo se podali v dolino in se ustavili na Pragerskem v cerkvi Marijinega Brezmadežnega Srca. Tu smo tudi naše romanje zaključili in odšli v svojo župnijo Sv. Vida.

{jwpics cat_95;6}