Biblična skupina Sv. Vid je dala pobudo, da bi 8. februarja poromali v Malečnik v župnijo Sv. Petra, v katakombe in svetišče Device Marije na Gorci ( na Goro ) v Malečnik.
Najprej smo se podali v Marijino svetišče na Gorci, ki je bilo2. junija 2023, z duhovno sorodstveno vezjo pridruženo papeški baziliki Marije Velike v Rimu. Papež Frančišek je svetišču podelil privilegij popolnega odpustka. Vse to je istega leta, 8. septembra slovesno na Gorci razglasil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl. 
Cerkvica leži na vinorodnem gričevju nad Malečnikom s čudovitim razgledom po mariborski okolici. Cerkev, ki jo je do leta 1820 obdajalo močno obzidje, je enotna poznogotska stavba iz leta 1517. V letih 1860 do 1864 so cerkev v celoti obnovili. Do cerkve na Gorci vodi 14 kapelic križevega pota iz leta 1847. Zadnja, 14 kapelica stoji na pokopališču, ki obdaja gotsko cerkev.
V tej cerkvi smo imeli najprej sveto mašo, ki jo je vodil p. Vladimir Predikaka, somaševal pa je župnik g. Sebastian Valentan. P. Vladimir nas je čudovito nagovoril v pridigi kot romarje upanja, župnik g. Sebastian  pa nam je na koncu podelil s posebnimi pogoji popolni odpustek in nas blagoslovil s posebnim svetoletnim križem za odpustke.
Po maši smo se spustili po hribu navzdol ob kapelicah križevega pota do župnijske cerkve Sv. Petra, pod katero so tudi katakombe. Nato smo si ogledali Malečniške katakombe (grobnico). Leta 1730 jih je dal postaviti takratni župnik v Sv. Petru pri Mariboru dr. Janez Krstnik Sittich ( bil je župnik 1724 do 1750 ).Katakombe so dolge 12 m in široke 4 m. V sprednjem delu je kamnit oltar Sv. Križa z vzidanimi relikvijami križa. V katakombah je 64 grobnih niš, od katerih je nekaj odprtih. V zaprtih so pokopani ne le duhovniki, ampak tudi pomembnejši krajani, ki so imeli posebne zasluge za župnijo. Tik za oltarjem je častno mesto z desetimi grobnimi nišami za duhovnike. Na desni strani oltarja je kostnica z lesenim križem, okrog pa so različne kosti, ki so jih pobrali ob obnovitvi katakomb. Po tem smo si še ogledali cerkev Sv. Petra nad katakombami. Po ogledu cerkve smo se z avtobusom odpeljali na praznično in kulturno kosilo k Črnemu baronu. Kosilo je bilo obilno in dobro.
Da smo romanje lahko zaključili kulturno in praznično, smo na avtobusu najprej poslušali kratko razmišljanje o kulturi in prazniku, prebrali nekaj pesmi Franceta Prešerna in se odpeljali v Jarenino, kjer smo še obiskali muzej našega znanega pevca Alfija Nipiča in sina koncu ogledali potujočo razstavo bobra.
Po poti domov smo romanje končali z zaključno romarsko molitvijo in blagoslovom romarjev upanja v Svetem letu 2025.

TH