V soboto, 9.3.2013 je v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani potekal študijski dan na medškofijski ravni za predstavnike zakonskih skupin, voditeljev tečajev priprave na zakon in druge.

Srečanje smo začeli z molitvijo za družine. Vodil jo je škof Andrej Glavan, ki je zadolžen za družinsko pastoralo. Po molitvi nas je nagovoril še z besedami »Ne boj se mala čreda« in poudaril, da kot zakonci naj bomo pogumni. Na temeljih družine lahko obstaja in živi cerkev ter dobra družba. Družinska pastorala je pomembna tako v cerkvi kot v družbi.

Nadaljevala je sestra Marta Burger, roterdamka. Predstavila nam je Slovenski pastoralni načrt »Pridite in poglejte«. V cerkvi na slovenskem se je pokazala potreba po smernicah. Sestal se je odbor in menil, da se napiše knjiga, ter se da na police. Postavilo se je vprašanje: Koliko ljudi bo to knjigo sploh prebralo? Sklenili so da bodo napisali kratek dokument in ga z besedo predstavili ljudem, kot Samarijanka iz odlomka svetega pisma. Ustanovil se je strateški svet in posebej izbiral besede za ta krovni dokument. Nagovarja nas kot živo občestvo cerkve. Občestvo namreč pomeni, da je središče Jezus Kristus in ljudje, ki delujejo navzven. Občestvo je več kot skupina. Skupina ima svoj začetek in konec. Ko zmanjka interesa, se konča in skupina razpade. Občestvo torej more biti živo, saj je navzoča evharistija.

V dokumentu so zapisane tri bistvene stvari: prednosti, šibkosti in izzivi.

Naše prednosti so:
- zmernost v teologiji in pastorali,
- navezanost na katoliško tradicijo,
- zavzetost in marljivost pastoralnih delavcev,
- solidarnost in vzgoja,
- iskrena vera.

Naše šibkosti:
- ranjena občestvenost,
- nezvestoba obljubam,
- pomanjkanje poguma in lastne identitete,
- duh izključevanja,
- pretirana skrb za materialne dobrine.

Naši izzivi pa so:
- vračanje k izvirom,
- poklicanost in poslanstvo,
- živa občestva,
- sočutje in pravičnost,
- odpuščanje in sprava.

Vse te stvari temeljijo na petih Jezusovih ranah. Vsebina dokumenta naj bi se preko duhovnikov in oznanjevanja prenašala med ljudi – občestva. Jezus je rekel »bodite kvas« in »ne bodite sonce, bodite lučka«. V cerkvi na slovenskem imamo ranjena občestva. V družinah, kjer se ne znajo pogovarjati; v župnijah, kjer je župnik »zategnjen« in smo mi najbolj pametni pod soncem, če pa vprašaš župnika, so taki farani; med duhovniki in škofi, kjer duhovniki tožijo za premalo podpore in odločnosti iz vrha.

Kako oznanjati, ozdravljati?
- Priti do človeka s pravim pristopom, brez vsiljevanja,
- iti k izviru Jezusa Kristusa in se pogovarjati,
- začeti z rano, ki najbolj boli, kjer je najbolj gnilo in smrdi, ter najti pravo zdravilo,
- zbrati pogum in se tudi izpostaviti.

V letu 2012-2013 se bo ta dokument prebiralo in molilo za uresničitev pastoralnega načrta. V tem času moramo biti potrpežljivi in čakati na sadove, kot na velikonočno soboto čakamo na vstajenje.

Po predstavitvi PIP-a smo nadaljevali delo v dveh skupinah.

V prvi skupini je bilo izpostavljeno, da je družinska pastorala zelo pomembna. Delo zakonske skupine mora biti naravnano na rast k občestvu. Naša naloga je služenje v občestvu. Zakonske skupine potrebujejo duhovnega vodja, vendar mora biti v ozadju. V skupini mora biti prisotna molitev, da se čuti prisotnost Jezusa Kristusa. Duhovne vaje so zelo pomembne za skupino. V plenarnem načrtu je bilo zastavljeno, da bi v vsaki župniji delovala zakonska skupina. Eno od izhodišč za pogovor v skupini je bila tudi dobra praksa družinske pastorale. Na to temo je bilo povedano, da so dobrodošli pastoralni obiski družin, družinska praznovanja (zakonski jubileji), blagoslovi družin, nosečnic in podobno, skrb za starejše, družinsko praznovanje cerkvenih praznikov (na primer, na sveti večer mora biti družina skupaj – otroška polnočnica ni dobrodošla). Škof je poudaril, da obstaja bojazen, da izgubimo pravo polnočnico.

V drugi skupini so se pogovarjali o pripravi na zakon. Bili so mnenja, da se priprava na zakon prične že pri otroku v družini, z vzgledom staršev. Nadaljuje se pri prejemanju zakramentov. V poroko se ne sme siliti, lahko pa z molitvijo pripomoremo k uresničitvi. Med zakonci se opazi premalo pričevanja za zakon. Tudi cerkev premalo izpostavlja svoje stališče do zakona. Cerkev mora jasno povedati pogled na splav, umetno oploditev, … Dobrodošli so tečaji za zakon, ki imajo zakonce pričevalce. Te vsebine bi se morale več pojavljati v aktualnih medijih in bi prekrile slabe vsebine. Vprašanje je bilo tudi o intimnih odnosih med starejšimi zakonci in zakonci, ki zaradi dela v tujini niso v rednem odnosu. Zakonci, ki vzamejo krščanstvo zares, imajo težave. Izpostavljeni so bili tudi problemi parov, glede porok različnih verstev ali prepričanj.